Zakaj je lažje hrano kupiti, kot pridelati?

Ker se ne znamo enostavno prehranjevati

V letošnjem letu sem spoznala, kakšno vrednost ima hrana z lastnega vrta – neprecenljivo. Okusi so tako polni, sveži in aromatični. Domače bučke, ki imajo zaradi trgovinskih sester sloves nujne, brezokusne, piknik zelenjave za vse vegetarijance, imajo pri nama okus in to po dobrem. Tudi okus sadja je brez primerjave. Trenutno se s sršeni, osami, hrošči in muhami najedamo domačih hrušk, ki jih je za vse preveč. Na vrtu je vsega in nama je postalo jasno, zakaj je lažje (ne pa boljše!) kupovati hrano v trgovinah.

Najina prehranjevalna filozofija

zelenjava odpadek-2 (Medium)Najprej naj malo pojasnim najino prehranjevalno ozadje. Ne jeva mesa. Do te odločitve sva prišla vsak po svoje, ko se še nisva poznala. Iz različnih vzgibov. Od najinih začetkov brezmesnih obrokov do danes je prišlo do velikih sprememb, ki temeljijo na poenostavljanju sestavin in priprave jedi. Sojinih in ostalih “nadomestkov” že nekaj časa ni. Sva vegetarijanca, vegana, presnojedca, verjetno občasno nezavedno še vedno mesojedca (črvi v sadju, zelenjava skupaj pečena z mesom v restavracijah, skrita želatina v kupljeni hrani, ipd.). Pa sploh ni važno, da se popredalčkava. Dopoldnevi so obarvani s sadjem, kosilo in večerja sta bolj zelenjavni, presni ali kuhani. Teživa k temu, da čim več sestavin izvira z najinega vrta. Po najinem mnenju pa še vedno veliko hrane dokupiva!

Od vrta do ust …

zelenjava odpadek-3 (Medium)
Zeleni ostanki od zelenjavne kremne juhe in priloge

… kako dolga je pot. Najprej nabereš zelenjavo, ki jo potrebuješ za željeni obrok. Jo prineseš bližje delovni površini. Sledi čiščenje in odstranjevanje nepotrebnih delov. Nato lupljenje, rezanje, sekljanje. Šele zdaj začnemo s kuhanjem. In ko uspešno skuhamo, vse naše delo pojemo v nekaj minutah. Ali ni smešno, koliko energije in časa porabimo za en obrok? Zdaj razumem, da si s kupljeno hrano prihraniš ogromno časa (ne vem pa, koliko zdravja na račun tega izgubiš). In prav tako razumem, zakaj se več družin, kjer sta zaposlena oba starša, ne odloči oziroma uspe pridelati lastne hrane. Ker za to ni časa. V teh dneh pa se mi je pojavilo še eno vprašanje. Zakaj tako kompliciramo pri hrani? Sem spada tudi vlaganje zelenjave ter sadja in kuhanje raznih marmelad, kompotov, sirupov, domačih sokov … V sezoni obilja vlagamo za ”hude čase”. Vložimo pa tako, da odvzamemo najboljše in dodamo najslabše – sladkor, sol, olje!


Primer 1: Marelična marmelada
Imaš 5 kg marelic. Namesto da bi jih lepo v treh dneh pojedel, jih v enem dnevu skuhaš za marmelado. V istih dneh kupiš testenine, kruh … za sprotno prehrano. Tako imaš v tem času dvojno delo. Marelična marmelada vsebuje 80% kalorij iz dodanega sladkorja, ki jo potem pozimi mažeš na palačinke, kruh in ostalo. Sladkor z okusom sadja pozimi ne more biti boljši kot sveže sadje v sezoni.

Primer 2: Paradižnikova mezga
Dnevno pridelaš ali dobiš 1-2 kg paradižnika. Sočni plodovi so odlične osvežilne, poletne solate, ki jih pripravimo v zelo kratkem času. Kuhanje mezg in paradižnikovih omak za zimo nam zopet naloži dvojno delo. Toplotno predelani plodovi s soljo, sladkorjem in oljem telesu ne dajo veliko.


hruške in paradajz-1 (Medium)
Solata solata 🙂

Če poješ dovolj sadja in zelenjave pa imaš še vedno višek pridelkov, potem je shranjevanje za zimo smiselno. Za to potrebuješ še dovolj časa in potrpljenja. Najboljše shranjevanje je sušenje, kjer ničesar ne dodajaš. Midva pozimi pojeva veliko zimske zelenjave (koleraba, krompir, korenček, zelje, zelena, fižol, repa, buča, rdeča pesa, domača soja, por, čebula, ohrovt, jabolka, hruške)

Enostavna hrana je najboljša

Kulinarika je umetnost, ki ni namenjena zdravju in dobremu fizičnemu počutju, ampak da vzdraži naša čustva in nas čustveno poteši. Vedno bolj spoznavam, da se lahko zelo dobro naješ z enostavnimi, monoobroki, sestavljenimi iz ene vrste sadja ali zelenjave. Odkar sem začela za zajtrk jesti samo sadje, čez dan nimam več takšne potrebe po pitju vode. Včasih sem na dan popila najmanj 2 litra vode. S sadjem zaužijemo prefiltrirano vodo, ki jo je rastlina posrkala iz zemlje in jo skupaj s sladkorjem, vitamini, minerali uskladiščila v plod. Takšna voda je mehka in za naše telo najboljša. Seveda je pitje same vode pomembno, vendar z večanjem deleža sveže in sočne hrane, potreba po ”trdi” vodi pade. Zato pa tako prijajo lubenice v vročih poletnih dneh. Ker nas hidrirajo. Enako lahko začutite pri drugem sadju, če ga pojeste dovolj (toliko, da ste od  njega relativno siti). Pri tem pa ne mislim sadja, ki ga zmiksate v kašice in moderne smutije ali iz njih stiskate sokove. Sadež vzemite v roke in ga prežvečite v ustih – to je najboljši ”power juicer”.

hruške in paradajz-2 (Medium)
Hrušk v izobilju

Najino prehranjevanje se s časom spreminja. Do sprememb pa prihaja, ker se vprašava. Zakaj določeno stvar jeva, zakaj jo tako pripravljava in kako bi lahko stvar poenostavila. Največ pa opazujeva sebe in najine odzive na tip zaužite hrane. Najina organizma sta seveda različna in tudi znotraj posameznih obrokov so odstopanja. Trenutno jaz še vedno pojem premalo sadja.

 

Naroči se na novičke iz hiške

Prejmi obvestila za dogodke in zanimivosti na email naslov.

Ne skrbi, ne bomo te zasuli z reklamami in vsakodnevnimi emaili. Tudi midva sovraživa to.